Z vrha terase Centra kulinarike in turizma KULT316 v Šentvidu, se odpre čudovit razgled na Šmarno goro, ki je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov. Z vrha se ob sončnih dneh vidi Ljubljano, reko Savo in Kamniško Savinjske Alpe. Nagrada pa ni le lep razgled, temveč tudi okusni ričet, ki ga pripravljajo po posebnem receptu.

Začetke proizvodnje penečega vina pripisujejo patru Dom Pierre Perignonu, ki je živel v letih od 1639 do 1715, saj naj bi prvemu uspelo v steklenici ločiti preostale kvasovke od vina in dobiti čisto peneče vino. Kot šampanjec je vino zaslovelo po vsem svetu. V Sloveniji pa imamo bogato dediščino proizvodnje penečih vin, saj se prva omemba penine na slovenskem prostoru pojavi leta 1853 v Bleiweisovih novicah.

Slovenija ima 24 gastronomskih regij, v njih pa skupaj blizu 400 značilnih oziroma tipičnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač. Tudi v Posavju so pomemben del kulinarične dediščine brezalkoholne in alkoholne pijače.

Med najstarejše božične kruhe sodi poprtnik, ki ga še danes pečejo nekatere gospodinje. Da tradicija peke poprtnika ne bi šla v pozabo, si zelo prizadeva Zavod Parnas s številnimi prostovoljci. Tudi v projektu Uživam tradicijo ima tako posebno mesto prav poprtnik. Ravno z namenom ohranjanja te dediščine je v projektu nastal tudi Festival božičnega kruha, ki od novembra do januarja povezuje različne dogodke v Sloveniji in na Hrvaškem z namenom ohranjanja, promocije in predvsem izobraževanja ter osveščanja o pomenu te dediščine.

Tisočletje kulinarike so delavnice o prazgodovinski, rimski, srednjeveški in tradicionalni žumberaški kulinariki. Odvijajo se od leta 2005 dalje v Arheološkem parku v Budinjaku in vsako leto privabijo vse več udeležencev. Dvodnevni dogodek poteka vsako leto v septembru. Za razliko od običajnega vonja po zemlji ali zatemnjenih muzejskih prostorov v Arheološkem parku v Budinjaku v teh dnevih diši po rimskem slanem pripravku – liquamenu in eksotičnih začimbah, ki so jih s potovanja po Bližnjem vzhodu na to področje prinesli pred davnimi leti trgovci srednjega veka. Dišave preteklosti se širijo iz kulinaričnih delavnic, v katerih se obiskovalci preizkusijo v pripravi jedi po zgodovinskih receptih ...

V okviru projekta Uživam tradicijo so bili razviti različni kulinarično – turistični produkti, in sicer od kulinaričnih delavnic, kulinaričnih festivalov do kulinaričnih tur, sprehodov. Eden od partnerjev projekta Uživam tradicijo je Zavod Parnas, nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju kulture (kulturne dediščine). V projektu je zasnoval in izvaja več zanimivih kulinaričnih sprehodov po Velikih Laščah in po okolici Trubarjeve domačije.