Centralna tržnica Ljubljana ni glavna atrakcija našega mesta, je pa vsekakor vredna obiska, pravzaprav jo je nujno obiskati, če hočemo začutiti utrip mesta. Tu lahko kupimo direktno od pridelovalcev iz cele Slovenije okusno, doma pridelano sadje in zelenjavo. Poleg klepeta s prodajalci pa nam sprehod po tržnici tudi razkrije zgodbe in skrivnosti iz preteklosti.
Če se podamo na tržnico z grajske strani, nas najprej pozdravi kip Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika. Spomenik, ki je bil postavljen leta 1898, je bil prvi slovenski javni spomenik. Zato nas ne preseneča, da je bilo odkritje spomenika izjemen dogodek, ki se ga je udeležilo na tisoče ljudi in ki je bil pospremljen s salvami iz grajskih topov. Morda se bralec sprašuje, zakaj stoji kip s pesnikovim hrbtom obrnjenim proti tržnici. Razlog za to je, da je na mestu današnje tržnice nekoč stal licej in kip našega pesnika je bil postavljen pred glavni vhod te ustanove. Med potresom v Ljubljani je bil licej poškodovan in kasneje porušen.
Valentin Vodnik je bil vsestranska osebnost. Poleg tega, da je bil duhovnik, pesnik, prevajalec, jezikoslovec, učitelj…je bil tudi avtor kuharske knjige z naslovom Kuharske bukve, izdane leta 1799. Čeprav je knjiga v glavnem prevod nemških in francoskih receptov, pa ne smemo zanemariti dejstva, da je to prva kuharska knjiga v slovenskem jeziku.
Naslednja zanimivost tržnice so branjevci, ki prodajajo Trnovsko solato ter Ljubljansko ledenko, ki je avtohtona slovenska sorta solat in vključena v Evropski register sort. Krakovo in Trnovo sta ljubljanski predmestji, ki sta znani po rodovitni zemlji, vrtovih in po “trnovskih solataricah”. Še ne dolgo tega so bile te ženske posebnost in zanimivost Ljubljane. Vsako jutro so s cizo, kot so imenovali leseni voziček, ročno tovorile solato na tržnico. Bile so tako priljubljene in bilo je takšno povpraševanje po njihovi solati, da so jim mestni organi prepovedali prodajo pred četrto uro zjutraj. Na žalost je zadnja solatarica prenehala s prodajo pred nekaj leti (na sliki), sta pa na tržnici občasno dva moška iz Trnovega, ki prav tako prodajata solato in zelišča na leseni cizi in tako nadaljujeta stoletno tradicijo trnovske solate na tržnici.