Pomlad v vlažne in svetle gozdove privablja veliko nabiralcev čemaža, ki ta divji česen uporabljajo bodisi za kulinarično ustvarjanje bodisi za razstrupljanje organizma. Zaradi močnih zdravilnih učinkov je namreč čemaž v ljudski medicini zelo cenjen, ker preprečuje hipertenzijo, znižuje krvni tlak ter lajša težave pri aterosklerozi. V ljudskem izročilu se je zato zanj ohranilo ime medvedji luk, saj naj bi tako kot medved simboliziral fizično moč in plodnost. Vendar pa čemaž ni le zdravilna rastlina, ampak tudi kulinarična specialiteta in naj bi bil izjemno priljubljen, celo bolj kot česen, že v času starih Rimljanov.
Čemaž (Allium ursinum) je trajna rastlina s poldogovato čebulico, ovito v belo prozorno membrano, ki ima značilen vonj po česnu. Ima dva pritlična lista, široka 2 do 5 cm in dolga do 25 cm, ki sta ploska in suličasta ter na videz spominjata na šmarnico in jesenski podlesek.
Pri nabiranju čemaža moramo biti zelo pozorni, saj ga lahko zaradi njegove podobnosti šmarnici in jesenskemu podlesku zelo hitro zamenjamo za ti dve strupeni rastlini, zaradi česar lahko pride do zastrupitve in smrti. Zato se nabiranje čemaža odsvetuje, če se rastline zares dobro ne pozna.
Pri ustvarjanju jedi iz čemaža se lahko prepustimo svoji domišljiji. Zelo dobra je kremna juha iz čemaža, uporabimo pa ga lahko tudi v rižotah in pri izdelavi testenin. Lepo se poda kot namaz z albuminsko skuto (poznano tudi pod imeni sirarska skuta in rikota) in kislo smetano. Tisti, ki pa bi čemaž radi uživali tudi izven njegove sezone rasti, pa lahko njegovo obstojnost podaljšajo z zamrzovanjem in sušenjem.