Delavnice v okviru vsakoletnega dogodka »Tisočletja kulinarike« v Naravnem parku „Žumberak – Samoborsko gorje“

Avtor prispevka: Marko Trupković (»Naravni park Žumberak – Samoborsko gorje«), Mag. Tjaša Vidrih (BIC Ljubljana)
Objavljeno: 14. 02. 2020
Predviden čas branja: min

Delavnice v okviru vsakoletnega dogodka »Tisočletja kulinarike« v Naravnem parku „Žumberak – Samoborsko gorje“

Tisočletje kulinarike so delavnice o prazgodovinski, rimski, srednjeveški in tradicionalni žumberaški kulinariki. Odvijajo se od leta 2005 dalje v Arheološkem parku v Budinjaku in vsako leto privabijo vse več udeležencev. Dvodnevni dogodek poteka vsako leto v septembru. Za razliko od običajnega vonja po zemlji ali zatemnjenih muzejskih prostorov v Arheološkem parku v Budinjaku v teh dnevih diši po rimskem slanem pripravku – liquamenu in eksotičnih začimbah, ki so jih s potovanja po Bližnjem vzhodu na to področje prinesli pred davnimi leti trgovci srednjega veka. Dišave preteklosti se širijo iz kulinaričnih delavnic, v katerih se obiskovalci preizkusijo v pripravi jedi po zgodovinskih receptih ...

Kazalo vsebine:

Javni zavod »Naravni park Žumberak – Samoborsko gorje« v Arheološkem parku Budinjak izvaja inovativen kulinarični dogodek oziroma festival Tisočletja kulinarike. V času dogodka potekajo tudi delavnice priprave jedi prazgodovinske, rimske, srednjeveške in tradicionalne žumberške kuhinje.

Namen in cilj dogodka »Tisočletja kulinarike«

Kulinarične delavnice v okviru dogodka »Tisočletja kulinarike«, ki so bile prvič organizirane septembra 2005 in 2006, so bile zasnovane za obogatitev vsebine Arheološkega parka ter za potrditev in predstavitev nesnovne dediščine območja. Osnovna ideja programa je bila zagotoviti celostni pogled na preteklost, v katerem so kulinarični običaji različnih časovnih obdobij enako cenjeni. Značilnost arheološkega parka je omogočila vključitev naravnih virov območja v izvajanje programa, tako da je bilo nekaj hrane, ki je potrebna za pripravo obrokov med delavnico, zbrane na njihovih habitatih. Eden od prevladujočih ciljev programa dogodka »Tisočletja kulinarike« je bil omogočiti obiskovalcem, da aktivno sodelujejo pri njegovem izvajanju.

Potek dogodka »Tisočletja kulinarike«

Program se začne z ogledom Arheološkega parka v Budinjaku (Hrvaška), kjer si obiskovalci ogledajo in poslušajo o zanimivostih po Poti knezov. Po lahkotnem in poučnem sprehodu se obiskovalci zberejo pred Eko centrom Budinjak, kjer potekajo delavnice. Obiskovalci, razdeljeni ponavadi v štiri skupine, vodeno pripravljajo hrano iz različnih zgodovinskih obdobij. Tako na odprte prostoru, kjer je že pripravljen prostor za kurišče, hkrati pripravljajo jedi po prazgodovinskih, rimskih, srednjeveških in tradicionalnih žumberških receptih. Jedi se pripravljajo na posebne načine, kot so jih pripravljali nekoč.  Obiskovalci tako spoznavajo sestavine, ki so se v kulinariki uporabljale v teh obdobjih, spoznavajo kulinarične postopke, posodo, seznanijo se z navadami, zanimivimi zgodbami in uživajo v okusih hrane iz preteklih obdobij.

Več informacij o poteku dogodka in delavnic v okviru »Tisočletja kulinarike« najdete pri opisu Javne ustanove »Naravni park Žumberak – Samoborsko gorje« ter na njihovi spletni strani http://www.park-zumberak.hr/

Neobičajno začinjeno vino – Conditum paradoxum

Eden od zanimivih napitkov, ki so ga v času rimske kulinarike pripravljali in pili na področju Žumberaka (prav tako pa se je ta napitek pripravljal v nekdanji Emoni (ime za Ljubljano v času pred več kot 2000 leti)), je Conditum paradoxum, ki ga v svoji knjigi opisuje tudi slavni Apicij v knjigi Umetnost kuhanja. Za razliko od ostalih receptov, ki jih navaja Apicij, je recept za Conditum Paradoxum presenteljivo natančen s točnimi količinami sestavin in postopkom priprave, kar je za stare rimske recepte precej nenavadno. Danes pa ga pripravljamo nekoliko prilagojeno. Tudi to vino je ponavadi del dogodka Tisočletja kulinarike.

Vir zapisov:

1) Želle, M. (2007). »Tisućljeća kulinarstva« – radionice pretpovijesne, rimske, srednjovjekovne i tradicijske kuhinje u Arheološkome parku u Budinjaku. Zagreb: Etnološka istraživanja. http://www.emz.hr/downloads/pdf/ei/ei_12-13/ei12-13-20Zelle.pdf.

2) BIC Ljubljana. 2014. Emona 2000. Projekt študentov gostinstva in turizma ter mentorjev BIC Ljubljana.

sorodni članki

Članki

Slovenci smo narod čebelarjev

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete.

Preberi več
Članki

Divji hmelj

Spomladi nas ob obronkih gozdov, na grmičevju, bregovih potokov, na brežinah rek, zapuščenih o ...

Preberi več

Spletno mesto www.kulinaricna-dozivetja.eu uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za njegovo delovanje, za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in za spremljanje anonimnih podatkov o obiskanosti. S klikom na gumb »Dovolim piškotke« se strinjate z uporabo navedenih piškotkov. Če se z uporabno piškotkov ne strinjate, lahko nastavitve prilagodite s klikom na gumb »Nastavitve piškotkov«, pri čemer bodo še vedno uporabljeni piškotki, ki so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta. Več informacij o piškotkih