Spomladi nas ob obronkih gozdov, na grmičevju, bregovih potokov, na brežinah rek, zapuščenih ograjah, ob robu cvetočega travnika, na obrobju močvar, ipd., čaka divji hmelj. Iz vlažnih in senčnih tal (predvsem ob vodi) poženejo nežni zeleni poganjki, ki hitro najdejo najbližjo oporo, okoli katere se ovijejo in po njej rastejo. Divji hmelj je plezalka, ki se močno razrašča. Z obiranjem poganjkov rast še pospešimo. Divji hmelj raste praktično po celi Sloveniji.
Hmelj (Humulus lupus) poznamo že od osmega stoletja kot surovino pri proizvodnji piva. Grenčine, ki so ključne za grenki okus piva, se nahajajo v hmeljevih storžkih. Posušeni storžki hmelja se uporabljajo tudi v tradicionalni fitoterapiji.
Daleč preden so začeli hmelj gojiti kot kulturno rastlino, so v divjini že nabirali poganjke divjega hmelja in jih uporabljali v prehrani.
Nabiramo mlade poganjke hmelja, do koder se še lahko odlomijo (nekje okoli 20 cm).
Divji hmelj (Humulus lupus) je trajnica, ki se ohranja s podzemnimi deli. Rast nadzemnih delov se začne spomladi z odganjanjem poganjkov iz močno odebeljene podzemne korenike in zaključi šele pozno jeseni. Hmeljeva stebla so tanka, raskava, večroba s kljukastimi dlačicami (kaveljčki), s katerimi se oprijemajo opore. Listi so svetlo do temno zeleni z nazobčanimi robovi in na obeh straneh dlakavi. Listne žile so lepo vidne. Ploskve hmeljevih listov so srčaste oblike in običajno tri- do pet delne.
Možnosti za zamenjavo je zelo majhna. Edina možna zamenjava je z nekoliko podobnimi poganjki navadnega srobota (Clematis vitalba) in pokončnega srobota (Clematis recta), ki so surovi rahlo strupeni, kuhani pa so užitni. Predvsem moramo biti pozorni na obliko listov.
Hmeljevi poganjki vsebujejo veliko vitamina C, karotenoide (beta karotenom), mineralne snovi, grenčine in polifenolne spojine (med katere sodijo tudi flavonoidi), ter druge bioaktivne snovi.
Omleta iz hmeljevih poganjkov
Sveže hmeljeve poganjke narežemo na 2-3 cm in jih na hitro prepražimo na oljčnem olju. Pazimo, da olja ne pregrejemo. V posodi stepemo dve jajci, solimo, popramo, dodamo pol žlice nastrganega parmezana. Jajčno mešanico prelijemo preko prepraženih hmeljevih poganjkov. Na zmerni temperaturi pečemo toliko časa, da omleta zakrkne na eni strani, nato jo obrnemo in popečemo še na drugi strani. Postrežemo s koščkom polnozrnatega kruha.
Juha iz hmeljevih poganjkov
Sestavine:
V primerni posodi na oljčnem olju prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo na drobno nasekljan česen in takoj, ko zadiši, še na koščke zrezan krompir in bučke. Zalijemo z vodo in kuhamo. Po približno 20 minut, dodamo na drobno narezan čemaž in zmiksamo. Solimo in popramo. Na koncu dodamo še vršičke divjega hmelja in žlico naribanega parmezana. Kuhamo še 10 minut. Po želji dodamo žlico smetane ali rikote.
Rižota z divjim hmeljem
Na oljčnem olju, na nizki temperaturi, najprej svetlo prepražimo šalotko in dodamo riž. Počakamo, da postekleni, nato zalijemo z belim vinom. Ko ves alkohol izpari, rižu dodamo sol in poper in toliko vode, da prekrije površino. Ponev z rižoto pokrijemo in znižamo temperaturo. Med kuhanjem rižu po potrebi prilivamo vodo.
Hmeljeve poganjke dobro operemo pod tekočo vodo, posušimo in nalomimo na dolžino 2-3 cm. Poganjke na hitro prepražimo na maslu.
V kuhan riž vmešamo prepražene hmeljeve poganjke in žlico naribanega parmezana. Rižoto še malo pokuhamo, da se okusi povežejo.
Hmeljevi »špageti« z belo polento
Sestavine:
Šopek hmeljevih poganjkov skuhamo v sopari. Drobno narežemo čemaž, ga par sekund pražimo na oljčnem olju in potresemo preko kuhanih hmeljevih poganjkov. Ponudimo z belo polento in pestom iz čemaža.
Kreft S., Kočevar Glavač N. 2013. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana
Cortese Dario.2005. Divja hrana2. Kmečki glas. Ljubljana
Rebolj Katja. 2020. Narava vedno zmaga. Samozaložba. Ljubljana
Čeh B. in sod. 2012. Hmelj od sadike do storžkov. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Žalec