Zgodbe o polžih srečujemo v slovenskem ljudskem izročilu, kjer se pojavlja v prispodobi počasnosti, pretirane prijaznosti ali priliznjenosti (slinar). Polž je tudi satirični motiv s panjskih končnic, kjer preganja krojače in čevljarje zaradi njihovega preživljanja z nekmečkim, po mnenju kmetov manjvrednim delom, ki ni za prave moške. Polž je prisoten v legendah (Višnjegorska legenda o zlatem polžu), literarnih in umetniških delih, simbolih (slow food) ter celo v mestnem grbu Višnje Gore.
Za vrtičkarje je polž škodljivec. V preteklosti je za številne ljudi nabiranje polžev (in žab) v naravi predstavljalo pomembno mesno dopolnitev k enolični vsakdanji prehrani. Polžja slina je od nekdaj veljala za zdravilno in se še danes uporablja v raznolikih kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih ter prehranskih dopolnilih.
Polž je v svetu zastopan tudi v sodobni kulinariki. Posebno mesto vrhunske specialitete uživa v francoski kuhinji. Francozi so največji porabniki polžjega mesa v Evropi, ki ga pripravljajo na različne načine. Vsak Francoz v povprečju zaužije kilogram polžev na leto. Veliki ljubitelji polžjega mesa so tudi Italijani, Španci in Portugalci. Večina svetovne pridelave polžjega mesa se zaužije v Evropi, sledi Azija s Kitajsko, kot največjo uvoznico polžjega mesa.
Z rejo polžev so se ukvarjali že stari Rimljani. Farme za rejo polžev pa najdemo tudi v Sloveniji. Pri tem je po mnenju rejcev za rejo najbolj primerna vrsta polža Helix, ki daje najkakovostnejše meso. Najbolj sta razširjena dva načina reje polžev: italijanski, katerega glavna prednost je ekološka pridelava in naravni cikel razmnoževanja polža ter francoski, kjer je hrana briketna, polž pa se na farmi ne razmnožuje, zato rejec v farmo natrosi vsako leto novo matično čredo (Zupet, 2020). V Sloveniji prevladuje italijanski način reje.
Slovenci lahko recepte s polži najdemo že v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika, prvi kuharski knjigi v slovenskem jeziku, ki je izšla leta 1799 v Ljubljani.
Danes se polži najpogosteje uživajo z zeliščnim maslom kot predjed ali glavna jed. V prestižnih francoskih restavracijah je na voljo redek in cenjen polžji kaviar. Sodobne in inovativne recepture s polži postajajo vse bolj priljubljene tudi v Sloveniji. V ta namen je diplomant Višje strokovne šole BIC Ljubljana Jernej Zupet v sklopu pedagoškega procesa pripravil vrhunski pet hodni meni s polži z naslovom: Polži in pivo – od predjedi do sladice.
V Ljubljani lahko okušamo specialitete iz polžev v restavraciji Druga violina v središču mesta in gostilni Kovač v Tomačevem. Vrhunske jedi iz polžev pripravljajo tudi v gostilni Vovko iz Rateža na Dolenjskem, restavraciji Na Kležn׳k na letališču Lesce ter restavraciji Mestnega kopališča Zlati polž v Višnji Gori.
Zupet Barbara (2020). Farma polžev Zupet – primer dobre prakse pri vključevanju v sodobno kulinarično ponudbo. Neobjavljeno diplomsko delo: BIC Ljubljana.