Posavje je del Slovenije, ki obsega naslednje občine: Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Bistrica ob Sotli in Radeče. Kot vinorodna dežela Posavje pa obsega tri okoliše: Dolenjsko, Bizeljsko Sremič in Belo Krajino.

Kakšne brezalkoholne pijače so nekoč pili v Posavju?

Ne glede na to, kaj pravi stari slovenski pregovor je bila na Dolenjskem, v Posavju in tudi drugod na Slovenskem glavna pijača v preteklosti voda. Skoraj pri vsaki hiši so pripravljali tudi mošt iz jabolk (jabolčnik), saj je bilo jabolk v izobilju. Ponekod so pripravljali bezgov sok. Pili so tudi kravje mleko.

Kavo so kuhali iz praženega in zmletega ječmena, redkeje iz pšeničnega zrnja in grozdnih pečk.

Vsakdanja pijača, predvsem v hladnejših dneh, so bili tudi različni zeliščni čaji in poparkih iz cvetov, plodov in korenin dreves, grmov in rož, ki so jih gojili v vrtu ali nabirali na travnikih in v gozdovih.

»Kozarček, dva, te popelje v sanje, kar je več, pa v trdno spanje.«

Vino so pili ob praznikih, posebnih priložnostih in težjih opravilih. Če je bilo mogoče, so ga prodali. Žganje so kuhali na domačijah, kjer so pridelali veliko hrušk, sliv in jabolk. Najbolj priljubljeno je bilo slivovo žganje (slivovka) in hruškovo žganje (hruškovec). Ponekod so v žganje namakali tudi tavžentrožo, ki naj bi zdravilno vplivala na različne zdravstvene težave.

V Posavju, natančneje v vinorodnem okolišu Bizeljsko Sremič so pridelovali rdeče in belo suho vino Bizeljčan, ki danes nosi oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Rdeči bizeljčan danes postrežejo k mesnim jedem, klobasam in salamam, beli pa k perutninski rižoti, sladkem in kislem zelju ter kuhani klobasi.

Čeprav cviček velja za dolenjskega posebneža, pa njegova zibelka – Gadova Peč spada v posavsko regijo. Cviček je zvrst vina iz rdečih in belih sort grozdja. To je suho vino, svetlo rdeče barve, prijetnega kiselkastega okusa, brez izrazite trpkosti. Ima nizko vsebnost alkohola (od 8,5 do 10 % vol.), zato je predvsem lahko in pitno vino. Pili so ga vsak dan in ga včasih redčili z vodo. Zaradi svoje kislosti se prilega močnim in mastnim mesnim jedem. Ob takšnih jedeh ga je menda pil tudi cesar na Dunaju. Tudi cviček nosi oznako PTP in se ga lahko prideluje le v dolenjskem vinorodnem okolišu. »Kralja cvička« so v letu 2019 pridelali v vinski kleti Jarkovič iz Gadove Peči. Cvičkova princesa in ambasadorka cvička za leto 2019 pa je postala Simona Petretič iz Društva vinogradnikov Podbočje.

Sodobno vinsko ponudbo Posavja danes sooblikujejo številni vrhunski vinarji, kot so: Miha Istenič (Penine Istenič), Janez in Mihela Šekoranja (Vino Graben), Marijan Kelhar (Keltis), Lojze Kerin (Hiša frankinje Kerin), Zdravko Mastnak (Vinska klet Mastnak), Vinska klet Krško in mnogi drugi. Številni pa imajo v svoji ponudbi tudi penine.

Vir: L. Kužnik in M. Rangus (2017): Okusi Posavja – Izzivi prehranske kulturne dediščine za sodobnost. Ljubljana: Kmečki glas.