Med najstarejše božične kruhe sodi poprtnik, ki je od leta 2013 vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu RS za kulturo (http://www.nesnovnadediscina.si/sl/priprava-poprtnikov). Prvi zapisi o poprtniku so nastali v 16. stoletju, raziskovanje izvora pa nas popelje vse v predkrščanski čas.

Kaj je poprtnik?

Ponekod mu pravijo tudi župnek, poprtnjak ali božičnik. S krščanstvom je postal simbol božiča, obredna jed, ki je na mizi vse od božiča do svetih treh kraljev. Je iz boljšega kvašenega testa, lepo okrašen z verskimi simboli ali drugimi napisi in okraski, zelo pogosti okras so ptički, ki jih mora biti na poprtniku toliko, kot je otrok v hiši. Gospodinje so ga običajno spekle dan pred božičem in ga za praznike postavile na mizo ter pokrile s prtom, od tu tudi beseda poprtnik, prekrit s prtom, poleg njega pa so postavile križ. Gospodar ga je nato na 6. januarja, na dan svetih treh kraljev narezal, vsi so dobili kos, otroci so se razveselili ptičkov, drobtinice pa so odnesli živalim.

»S poprtnikom je povezano veliko šeg«, pravi Metka Starič iz Zavoda Parnas (Velike Lašče), ki spodbuja, da se znanje o pripravi poprtnika na številnih delavnicah prenaša na mlajše rodove. Zavod Parnas povezuje nosilce dediščine priprave poprtnika v dediščinske skupnosti. Nosilke nesnovne dediščine priprave poprtnika so skupine gospodinj geografsko zaokroženih območij, ki to dediščino v svojih domovih ohranjajo in jo z javnim delovanjem prenašajo na mlajše rodove z delavnicami in razstavami v lokalnih vrtcih, šolah in drugod.

Mladi pa dobivajo znanje peke poprtnika tudi v formalnem izobraževanju v izobraževalnih ustanovah BIC Ljubljana (https://www.bic-lj.si/) in GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma (https://grm-nm.si/), ki večkrat v okviru pouka organizirajo peko poprtnika in bodo za ta znanja in veščine skrbeli tudi v bodoče. Nosilke te dediščine kot prostovoljke Zavoda Parnas pa pogosto pri izobraževanju mladih na obeh šolah tudi sodelujejo in prikažejo te veščine. Tako se znanje in veščine prenaša iz roda v rod in tako ohranja za bodoče generacije. Več o poprtniku na strani http://zavod-parnas.org/w/poprtnik/

Poprtnik nosi sporočila

Na poprtniku, ki je bil po vrhu okrašen s ptički, je moralo biti toliko okraskov iz testa, kolikor je bilo pri hiši otrok, ponekod pa toliko, kolikor je bilo vseh družinskih članov. S pripravo poprtnikov so pa povezane tudi številne šege in verovanja, lahko rečemo, da poprtnik nosi različna sporočila. Poprtnike so tako zlasti nekoč povezovali z različnimi prepričanji, in sicer:

• Pokušanje poprtnikov je bilo za fante dober izgovor za obiskovanje deklet. Namreč, veljalo je, da če je fant poskusil devet različnih poprtnikov, je bila velika verjetnost, da se bo tisto leto poročil;
• Stran, na kateri je poprtnik počil, je kazala na smer, s katere naj bi prišel snubec za domačo hčer;
• Otroci so si postavili kos kruha na glavo in se merili, koliko bodo zrasli v naslednjem letu, zato so bili otroci deležni večjega kosa kruha.

Veljal je tudi za zaščito in kot zdravilo, imel pa naj bi dober vpliv na pridelek (zato so ga nekateri pomešali med semena ali pa posuli po polju), odganjal naj bi tudi čarovnice (za ta namen so ga zataknili za hišna vrata) …

O čezmejnem Festivalu božičnega kruha

Za ohranjanje tradicije in v želji ohraniti znanje peke božičnega kruha, se je v letu 2018 rodila zamisel o čezmejnem Festivalu božičnega kruha, ki sodi med najmlajše kulinarične festivale v Sloveniji. Glavni pobudnik in povezovalec festivala je Zavod Parnas iz Velikih Lašč, ki v letu 2019 organizira drugi čezmejni Festival božičnega kruha. Program sestavljajo samostojni dogodki, ki potekajo od 15. 11. 2019 do 6. 1. 2020, vezani na nesnovno dediščino priprave poprtnika, ki jih pripravljajo številne  dediščinske skupnosti po Sloveniji in na Hrvaškem. Čezmejni festival božičnega kruha povezuje nosilce priprave poprtnika v Sloveniji, župneka v Prezidu in božićnjaka na Žumberku na Hrvaškem, povezuje skoraj vse partnerje čezmejnega projekta Uživam tradicijo (program sodelovanja Interreg V-A Sl-HR). Srce festivala pa je v Velikih Laščah, kjer so v festival povezani vsi dogodki adventno-božičnega časa – tudi kulinarični sprehodi za odrasle in družine z otroki ter kulinarične delavnice. Namen je, da omenjeni festival postane tradicionalen, saj je tudi to korak k ohranjanju dediščine poprtnika in ozaveščanju javnosti o njegovem obstoju. Dogodki festivala so zbrani na spletni strani https://zavod-parnas.org/w/5108-2/