Na BIC Ljubljana smo od leta 2017 vključeni v pripravo in izvajanje projekta Diverzifikacija dejavnosti pri Čebelarstvu Gramc (Projekt se izvaja v sklopu ukrepa Sodelovanje, ki je del Programa razvoja podeželja 2014 – 2020). Čebelar Aleš Gramc iz Krške vasi je v svoji razvojni viziji videl poslovno priložnost v razširitvi dejavnosti čebelarstva na izobraževanje. S strokovno pomočjo BIC Ljubljana je bila izpolnjena možnost za pripravo kurikulov dveh neformalnih izobraževanj in podpornega didaktičnega materiala. Za potrebe izvajanja neformalnega izobraževanja smo pripravili dva programa usposabljanja: Tehnike točenja medu in Različne priložnosti uporabe medu in drugih čebelarskih izdelkov.
Leta 2017 je Organizacija združenih narodov na generalni skupščini v New Yorku sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Pobudnik je bila Čebelarska zveza Slovenije, ki je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.
20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734 – 1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.
Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete.
Avtohtona vrsta medonosne čebele Apis mellifera carnica ali “kranjska čebela”, je tudi edina zaščitena avtohtona čebela v Evropski uniji. Številni čebelarji širom po svetu so kranjsko sivko vzljubili predvsem zaradi njene mirnosti, delavnosti, trdoživosti, dobrega izkoriščanja gozdne paše in skromne porabe zimske zaloge hrane.
Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo oktobra 2018 v Sloveniji skoraj 11.000 čebelarjev, ki so čebelarili z 205.000 čebeljimi družinami. Po podatkih Statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2018 pridelano 1746 ton medu, od tega 44 ton ekološkega medu.
Čebele in drugi opraševalci imajo neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano, od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane.
Na BIC Ljubljana smo od leta 2017 vključeni v pripravo in izvajanje projekta Diverzifikacija dejavnosti pri čebelarstvu Gramc (Projekt se izvaja v sklopu ukrepa Sodelovanje, ki je del Programa razvoja podeželja 2014 – 2020).
S pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije imajo slovenski kmetje in čebelarji priložnost, da svetovalce in raziskovalce profesionalno vključijo v reševanje konkretnih razvojnih izzivov na svoji kmetiji. Ukrep je naklonjen novim inovativnim produktom, rešitvam za varovanje okolja in prilagajanju na podnebne spremembe, kratkim prehranskim verigam in diverzifikaciji dejavnosti na kmetiji.
Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji predstavlja uvajanje novih dejavnosti na kmetiji oz. povečevanje raznovrstnosti dejavnosti, ki se na kmetiji izvajajo.
Čebelar Aleš Gramc iz Krške vasi je v svoji razvojni viziji videl poslovno priložnost v razširitvi dejavnosti čebelarstva na izobraževanje. S strokovno pomočjo BIC Ljubljana je bila izpolnjena možnost za pripravo kurikulov dveh neformalnih izobraževanj in podpornega didaktičnega materiala.
Za potrebe izvajanja neformalnega izobraževanja smo pripravili dva programa usposabljanja: Tehnike točenja medu in Različne priložnosti uporabe medu in drugih čebelarskih izdelkov.
Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, gov.si, SURS, www.slovenski-med.si