Šmarna gora in šmarnogorski ričet

Avtor prispevka: Katja Orehek Hati
Objavljeno: 14. 12. 2020
Predviden čas branja: 5 min

Z vrha terase Centra kulinarike in turizma KULT316 v Šentvidu, se odpre čudovit razgled na Šmarno goro, ki je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov. Z vrha se ob sončnih dneh vidi Ljubljano, reko Savo in Kamniško Savinjske Alpe. Nagrada pa ni le lep razgled, temveč tudi okusni ričet, ki ga pripravljajo po posebnem receptu.

Kazalo vsebine:

Šmarna gora

Z vrha terase Centra kulinarike in turizma KULT316 v Šentvidu, se odpre čudovit razgled na Šmarno goro (669 m) in Grmado (676 m). Po njima teče reka Sava, ki je v Tacnu priljubljena točka za kanuiste, na bolj mirnih kotičkih pa ribiči čakajo na dober ulov.

Kres na Grmadi

Šmarna gora in Grmada sta točki slovenske geološke poti, čez njo pa je speljana tudi gozdna učna pot. Šmarna gora je čudovita razgledna točka in zato tudi zelo priljubljena med Ljubljančani. Na vrh vodi več poti, številni romarji pa so spodbudili gradnjo romarske cerkvice. Na Grmadi, vsako leto na večer pred prvim majem zakurijo kres in udeležba tega dogodka je pravo doživetje, saj se ponoči vsi sodelujoči v dolino vračajo z baklami. Tu so ob turških vpadih zažigali kresove.

France Prešeren v kapeli Matere Božje

Kapela na vrhu Šmarne gore je posvečena Materi Božji in je tu stala že v 13. stoletju. Na Šmarno goro je rad zahajal tudi naš največji pesnik dr. France Prešeren, ki je na njo hodil obiskovat svojega strica Jakoba, ki je bil tu duhovnik in je na njej tudi pokopan. Prešeren je napisal tudi pesem o zidanju cerkve na Šmarni gori. Župnik Vinko Zor je menil, da je v skupini romarjev na Langusovi freski tudi podoba Primičeve Julije in v klečečem mladeniču celo mladostna podoba Prešerna. V letih, ko je Prešeren obiskoval strica je spesnil svoja najlepša dela: Sonetni venec, Krst pri Savici, hkrati pa so bila to tudi leta največjega trpljenja.

V vasi Zavrh pod Šmarno goro se nahaja tudi rojstna hiša duhovnika, skladatelja in planinca Jakoba Aljaža, ki je bil pobudnik za gradnjo številnih planinskih postojank v Triglavskem pogorju. Med najbolj znanimi so: Aljažev stolp na vrhu Triglava, Staničeva koča, Triglavski dom in Aljažev dom v Vratih. Na Šmarni gori se nahaja tudi njegova spominska plošča.

Kako je nastala Šmarna gora

O nastanku Šmarne gore so napisane različne legende, med njimi je tudi zgodba, ki pravi da je kup skalovja ob reki Savi nagrmadila ajdovska deklica, ki je bila tako velika da je z eno nogo stala na Šmarjetni gori, z drugo pa na Šmarni gori in z rokami zajemala vodo iz Save ter prala perilo.

Kapela na vrhu Šmarne gore, katera je bila posvečena Materi Mariji, je na tem mestu stala že v 13. stoletju. Cerkev postane znana daleč naokoli in v njej so si lahko romarji po zaslugi Oglejskega patriarha Otona izprosili odpustke. Na Šmarni gori je včasih stal tudi grad, ki je bil porušen, kamenje gradu pa so uporabili za gradnjo cerkve in utrdbe.

Ljubljanske srajce

Okoličani so imeli Ljubljančane za gizdove in »ljubljanske srajce«, včlanjeni so bili v športno društvo Turnverein, ljudje so jim rekli »turnarji«. Vsi so ob nedeljah hodili na Šmarno goro. Neko nedeljo so turnarji slekli srajce in jih sušili na vejah in plotovih, od tu zbadanje »ljubljanske srajce«, ki je bil sprva izraz za vse Nemce v Ljubljani, kasneje izraz za vse pristne, v mestu rojene Ljubljančane.

Zakaj na Šmarni gori zvoni ob pol dvanajstih

Manj poznana je zgodba,  zakaj zvonovi na Šmarni gori vsak dan zvonijo ob pol dvanajstih in ne ob dvanajstih. Legenda pripoveduje, da so nekoč Turki ropali po teh krajih in so se dogovorili, da bodo pozvonili v zvoniku, ko bodo osvojili vrh. Če pa do dvanajstih ne bodo premagali branilcev šmarnogorskega obzidja, potem naj pridejo na pomoč ostale čete. Domačini so izvedeli za sovražnikov načrt in sami pozvonili poldne že ob pol dvanajstih. Za Turke je bil to znak, da je gora že zavzeta, zato so se čete na pol poti obrnile. V spomin na čudežno rešitev zvoni na Šmarni gori poldne še danes ob pol dvanajstih.

Recept Šmarnogorski ričet

Šmarnogorski ričet Kuhana ječmenova kaša z zelenjavo in mesom je sloveča jed v gostilni na vrhu priljubljene ljubljanske izletniške točke na Šmarni gori.

1. V goveji juhi skuhamo fižol, ki smo ga pred tem namočili. Ko je fižol skuhan, ga odcedimo in juho prihranimo.
2. V kozici spražimo čebulo na masti in dodamo ječmenovo kašo. Mešamo, da se nekoliko popraži.
3. Prilijemo toplo vodo. Ko se voda pokuha, prilijemo juho, v kateri smo pred tem skuhali namočen fižol. Ječmenovo kašo kuhamo 1 uro, potem ji dodamo na kosce narezano suho meso, peteršilj, česen, korenje, zeljne liste in sol. Pokrijemo in kuhamo počasi še 1 uro.
4. V kuhano ječmenovo kašo stresemo in umešamo še kuhan fižol, popopramo in postrežemo.

Sestavine
1 žlica svinjske masti
1 žlica sesekljane čebule
1/4 l v vroči vodi oprane ječmenove kaše ali ješprenja
1/2 l tople vode
1 l goveje juhe
1/4 l belega ali rjavega fižola v zrnju
30 dag prekajenega svinjskega mesa (lahko tudi klobase ali mesnate slanine)
1 žlica drobno nasekljanega peteršilja
1 strok strtega česna
1 na kolobarje narezan korenček
3 zeljni listi, zrezani na rezance
Sol, ščepec popra

(recept je povzet po knjigi Okusi Ljubljane, Izdajatelj: Turizem Ljubljana, Krekov trg 10, SI-1000 Ljubljana E: info@visitljubljana.si, www.visitljubljana.com, avtor: dr. Janez Bogataj)

sorodni članki

Članki

Velika kopriva

Velika kopriva sodi v družino koprivovk (Utricaceae) in je splošno razširjena vrsta, ki jo najdet ...

Preberi več
Članki

Nebotičnik

Idejo o gradnji nebotičnikov kot bivalnih objektov oziroma hiš, so razvili Američani in jim nadeli ime ″sky scrapers″ (nebotičnik), kar se je obdržalo vse do danes. Tovrstne zgradbe so pomenile za ljudi znamenje razvoja in napredka, ki ga je dežela dosegla v določenem času in prostoru. Pri nas ni bilo nič drugače.

Preberi več
Članki

Divji hmelj

Spomladi nas ob obronkih gozdov, na grmičevju, bregovih potokov, na brežinah rek, zapuščenih o ...

Preberi več

Spletno mesto www.kulinaricna-dozivetja.eu uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za njegovo delovanje, za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in za spremljanje anonimnih podatkov o obiskanosti. S klikom na gumb »Dovolim piškotke« se strinjate z uporabo navedenih piškotkov. Če se z uporabno piškotkov ne strinjate, lahko nastavitve prilagodite s klikom na gumb »Nastavitve piškotkov«, pri čemer bodo še vedno uporabljeni piškotki, ki so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta. Več informacij o piškotkih