Vsak šampanjec je penina, medtem ko vsaka penina ni šampanjec.

Avtor prispevka: mag. Gordana Vulić in Katja Orehek Hati
Objavljeno: 14. 02. 2020
Predviden čas branja: min

Vsak šampanjec je penina, medtem ko vsaka penina ni šampanjec.

Začetke proizvodnje penečega vina pripisujejo patru Dom Pierre Perignonu, ki je živel v letih od 1639 do 1715, saj naj bi prvemu uspelo v steklenici ločiti preostale kvasovke od vina in dobiti čisto peneče vino. Kot šampanjec je vino zaslovelo po vsem svetu. V Sloveniji pa imamo bogato dediščino proizvodnje penečih vin, saj se prva omemba penine na slovenskem prostoru pojavi leta 1853 v Bleiweisovih novicah.

Kazalo vsebine:

V Mestnem muzeju Ljubljana je od 3. do 5. decembra 2019 potekala razstava slovenskih penin, ki so jo pod mentorstvom predavateljev Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, pripravili študentje Višje strokovne šole, programa gostinstvo in turizem. Na ogled je bilo več kot 100 penin slovenskih proizvajalcev, vse penine so nosile opise etiket, kar je služilo predvsem izobraževanju obiskovalcem muzeja oziroma širše javnosti na področju slovenskega peničarstva. Slovenija ima bogato kulturno dediščino pridelave penin in ravno z namenom izobraževanja oziroma ozaveščanja širše javnosti o tej bogati dediščini, ki se lepo ohranja tudi danes, so bile v razstavo vključene zanimive informacije o peninah in penečih vinih. Krajši izbor zanimivosti o peninah, penečih vinih predstavljamo v nadaljevanju, namen pa je, da z razstavo nadaljujemo tudi v letu 2020 in 2021.

Prva omemba penin na slovenskem prostoru 

Prva omemba penine se na slovenskem prostoru pojavi 10. decembra 1853 v Bleiweisovih novicah: »Šampanjsko ali peneče vino – penina – je dandanašnji gospodi naj bolj ljubo in milo. Ni prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni. Penina, pa se ve, ni naravno ali navadno izvrelo vino, temuč je umetno pripravljeno. To umetnost so znajdli francozki Šampanjci in so bili dolge leta edini posestniki te skrivnosti, ki jim je kaj lepih penezov donašala. Tudi v našem cesarstvu so se že nekateri penine lotili, slobodno rečem, da še ni nobeden tak izverstne zmogel, kakor zdaj naš verli Radgončan Alojz Kleinošek. Marsikteri jo čislajo više od francozkih, posebno za važnega vzroka voljo, da zdravju zmirom ljubi. Gospod Kleinošek pa je to imenitno reč tudi po pravem začel. Podal se je v Šampanjo, kjer je pri izverstnem vinorejcu in peničarju za drage dnarje v njegovi vinarni čez polleta sam pomagal, delal in še drugod pridno zvedoval, dokler je skrivnosti do živega prišel. Vrativši se počne leta 1850 iz slovenskega vina kraj Radgone penino pripravljati. Konec leta 1852 se je srečno dognana Kleinošekova penina že v prodajo razposlala. Mahoma se je tako dopadla, da je v nekaj mesecih že 12.000 steklenic poličnih prodano.« (Dr. Janez Bleiweis, Novice kmetijskih, obertnijskih in narodnih reči, 10. 12. 1853)

Zanimivosti iz sveta penin

Začetek proizvodnje penečega vina pripisujejo patru, oskrbniku benediktinskega samostana Hautvillers Dom Pierre Perignonu (1639 – 1715), kateremu je prvemu uspelo v steklenici ločiti preostale kvasovke od vina in dobiti čisto peneče vino. Kot šampanjec je vino zaslovelo po vsem svetu. Francozi so zaščitili naziv šampanjec. Metoda pa se imenuje »methode champagne« in se zunaj območja francoske pokrajine Champagne lahko imenuje le kot »klasična metoda«, proizvod pa »peneče vino«. Sicer pa je do same proizvodnje prišlo zgolj naključno. Vino je namreč v jeseni prenehalo fermentirati in se ponovno prebudilo spomladi, ko je že bilo napolnjeno v steklenice. Dolgo je to veljalo za napako. Prav Dom Perignon bi naj to napako spremenil v regularni postopek. Kontrolirana proizvodnja šampanjca se je v Šampanji začela šele v 18. in 19. stoletju. Kasneje se je kaj hitro razširila po Evropi. (Klavdija Topolovec Špur, Pridelava penečih vin, Gornja Radgona, 2015)

»Med najboljšimi penečimi vini na svetu je kar 64 slovenskih. V Londonu so razdelili nagrade za leto 2019 za najboljši kozarec mehurčkov na svetu. Te so zelo hitro, v le treh letih, postale najprestižnejše nagrade za peneča vina z vsega sveta. Slovenski vinarji so se s supersilami v svetu penečih vin, kot sta Francija in Italija, pomerili s kar 78 penečimi vini in dosegli izjemen uspeh. Slovenska peneča vina so dobila rekordnih 64 odličij: 14 zlatih, 31 srebrnih in 15 bronastih. Sedem jih je komisija uvrstila med visoko priporočene. Štiri od »zlatih« penečih vin so razglasili za pokalne zmagovalke.« (Dnevnik, 28. 10. 2019)

Metode pridelave penečih vin

Poznamo naslednji metodi (Klavdija Topolovec Špur, Pridelava penečih vin, Gornja Radgona, 2015):

  • Klasična oz. tradicionalna metoda pridelave penečega vina: Bistvo klasične oz. tradicionalne metode pridelave penečega vina je sekundarna fermentacija, ki poteka v steklenicah. Optimalna temperatura je 9 – 12 °C.
  • Tankovska ali charmat metoda pridelave penečega vina: Naknadna oz. sekundarna fermentacija poteka v visokotlačnih cisternah – avtoklavih pri temperaturi 14 – 16 °C.

Klasifikacija penin

Penine klasificiramo glede na ostanek reducirajočih sladkorjev na:

  • popolnoma suho (brut nature) – vsebuje manj kot 3 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • izredno suho (extra brut) – vsebuje manj kot 6 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • zelo suho (brut) – vsebuje manj kot 15 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • suho (extra dry) – vsebuje od 12 g/l do 20 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • polsuho (sec) – vsebuje od 17 g/l do 35 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • polsladko (demi sec) – vsebuje od 33 g/l do 50 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • sladko (doux) – vsebuje več kot 50 g/l reducirajočih sladkorjev.

Odstopanja med analizno določenimi in deklariranimi vrednostmi koncentracije reducirajočih sladkorjev pri penečih vinih so lahko za največ  5 g/l. (Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu, Ur. l. RS, št. 43/04, 127/04, 112/05, 105/06-Zvin – v nadaljevanju: Pravilnik).

Delitev penečih vin po barvi

Glede na Pravilnik (Ur. l. RS, št. 43/04, 127/04, 112/05, 105/06-ZVin), pa se peneča vina delijo na:

  • bela, ki so pridelana predvsem iz belih sort grozdja;
  • rose, ki so pridelana predvsem iz rdečih sort grozdja po metodi pridelave belih penečih vin;
  • rdeča, ki so pridelana predvsem iz rdečih sort grozdja.

Razvrščanje penečih vin v razrede

Po Pravilniku (Ur. l. RS, št. 43/04, 127/04, 112/05, 105/06-ZVin) peneča vina razvrščamo v naslednje razrede:

  1. razred namiznih penečih vin,
  2. razred kakovostnih penečih vin, kamor uvrščamo:

– kakovostno peneče vino pridelano na določenem pridelovalnem območju (v nadaljnjem besedilu: kakovostno peneče vino PDPO), kakovostno peneče vino PDPO, ki je pridelano v Republiki Sloveniji je lahko kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: kakovostno peneče vino ZGP) ali vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko peneče vino ZGP)

– kakovostno peneče vino.

(2) Namesto oznak kakovostno peneče vino ZGP in vrhunsko peneče vino ZGP se lahko uporablja oznaka penina.

Še o citatih …

Še nekaj posebej zanimivih citatov in izrekov o penini, penečem vinu in šampanjcu:

»Brez penine ne morem živeti. Kadar zmagujem, si jo zaslužim, kadar izgubljam, jo potrebujem.« (Napoleon Bonaparte)

»V vsakem življenju ženske pride čas, ko je edina stvar, ki pomaga, kozarec šampanjca.« (Bette Davis)

»Penina je edina pijača, po pitju katere je ženska še lepša!« (Madame Pompadour)

»Ker sem prava ženska, ki vedno najde moč, si našminka ustnice z rdečo, nadene kanček najljubšega parfuma, sama sebi nazdravi s kozarcem penine in gre v življenju naprej. Življenje je vendar lepo in zunaj je sonce«. (Marylin Monroe)

»Pitje penine ti da občutek, kot da je vsak dan nedelja.« (Marlene Dietrich)

»Penino pijem le ob dveh priložnostih, ko sem zaljubljena ali ko nisem«. (Coco Chanel)

»Penina mora biti ohlajena, suha in brezplačna«. (Winston Churchill)

»Penina, glasba in sosedova žena«. (Lord Bayron)

Pridite hitro, jaz pijem zvezde!” (Dom Pierre Perignon)

sorodni članki

Članki

Kulinarično raziskovanje Uživam Tradicijo

V okviru projekta Uživam tradicijo so bili razviti različni kulinarično – turistični produkti, ...

Preberi več
Članki

Poprtnik in čezmejni Festival božičnega kruha

Med najstarejše božične kruhe sodi poprtnik, ki ga še danes pečejo nekatere gospodinje. Da trad ...

Preberi več

Spletno mesto www.kulinaricna-dozivetja.eu uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za njegovo delovanje, za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in za spremljanje anonimnih podatkov o obiskanosti. S klikom na gumb »Dovolim piškotke« se strinjate z uporabo navedenih piškotkov. Če se z uporabno piškotkov ne strinjate, lahko nastavitve prilagodite s klikom na gumb »Nastavitve piškotkov«, pri čemer bodo še vedno uporabljeni piškotki, ki so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta. Več informacij o piškotkih