BIC Ljubljana je javni zavod, ki na srednješolski stopnji izobražuje mladino in odrasle na področjih živilstva, prehrane, naravovarstva, veterinarstva, izvaja biotehniško gimnazijo, na področju višješolskega izobraževanja pa izobražuje študente o živilstvu in prehrani ter gostinstvu in turizmu. Izvaja formalne javno veljavne programe in neformalno izobraževanje. Delovanje BIC Ljubljana je močno prepleteno z naravno in kulturno dediščino, pri slednji izpostavljamo zlasti področje kulinarične dediščine, o kateri BIC Ljubljana izobražuje formalno in neformalno (številne delavnice, tečaji …) ter v povezavi s temi vsebinami izvede letno več različnih projektov.
V projektu Uživam tradicijo sodeluje kot vodilni partner in hkrati kot projektni partner. BIC Ljubljana poleg koordiniranja partnerstva v okviru projekta izvaja številne delavnice o kulinarični dediščini za otroke, dijake in odrasle, različne dogodke za obiskovalce kulturne dediščine. V okviru projekta so bili tako do sedaj izpeljani dogodki o kulinarični dediščini v Cankarjevih Črticah, v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika, pa kulinarična dediščina ljubljanske tržnice … Le-te izvaja na različnih lokacijah kulturne in naravne dediščine (Cankarjev dom v Ljubljani, Muzej in galerije mesta Ljubljana – , Botanični vrt Univerze v Ljubljani), v svojem Centru kulinarike in turizma KULT316. Organiziral je tudi tekmovanje v znanju in veščinah dijakov in študentov Konzorcija biotehniških šol Slovenije na temo kulinarične dediščine z namenom, da znanja o njej še dodatno vnese v izobraževalni proces 12 šol iz celotne Slovenije, ki tvorijo konzorcij. Pri organizaciji in izvedbi so sodelovali tudi ostali projektni partnerji. V okviru projekta je organiziral tudi 5. mednarodno strokovno konferenco Trendi in izzivi v živilstvu, prehrani, gostinstvu, turizmu, izobraževanju in usposabljanju. Skupaj s pridruženima partnerjema Turizem Ljubljana ter Muzejem in galerijami mesta Ljubljana je v decembru 2019 pripravil Razstavo slovenskih penin z degustacijo v Mestnem muzeju Ljubljana, saj so penine del slovenske bogate kulinarične dediščine in jih predstavil preko 100, pripravil in izvedel pa je tudi več delavnic o peninah za obiskovalce.
Kot nekaj povsem novega za šolski prostor, pa je vzpostavil model prve šolske turistične agencije, ki deluje z licenco za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev ter z licenco za opravljanje dejavnosti prodaje turističnih aranžmajev, pridobljeno na Gospodarski zbornici Slovenije. Otvoritev šolske turistične agencije KULT316 je bila 7. 5. 2018 in potekala je v obliki potovanja, glavne dejavnosti turističnih agencij. Gosti so vodeno potovali po prostorih BIC Ljubljana, Centra kulinarike in turizma Kult316 in pri tem spoznavali različne značilnosti držav, njihovo kulinarično dediščino, običaje … Vsak prostor je ponujal različen program. Sedaj v okviru šolske turistične agencije poteka praktično izobraževanje za študente gostinstva in turizma. Tako študenti spoznavajo njeno delovanje, pripravo različnih programov, med drugim tudi programe, ki so povezani s kulinarično dediščino. Šolska turistična agencija je za vsakega izmed partnerjev projekta Uživam tradicijo, glede na značilnosti področja, kjer partner deluje in osnovno nit projekta Uživam tradicijo, pripravila tudi po en primer turističnega produkta.
Z zunanjim izvajalcem in ostalimi projektnimi partnerji pripravlja tudi to izobraževalno spletno/mobilno aplikacijo o kulinarični dediščini malo drugače – Kulinarična doživetja z Uživam tradicijo, ki je namenjena v izobraževanje dijakom, študentom ter širši javnosti.
Naj tura je specializirani organizator dogodkov in potovanj ter v sodelovanju z različnimi lokalnimi skupnostmi oblikuje posebne programe za obiskovalce na način, da jim omogoča pristna doživetja tradicije v lokalnem okolju z lokalnimi ljudmi. So ponudniki inovativnih, avtentičnih popotovanj z zgodbami o Sloveniji in tujini.
Ena takih je tudi Prekmurska zgodba, ki poteka v sodelovanju z Zavodom Lončarska vas Filovci v okviru projekta Uživam tradicijo. Muzej na odprtem Filovci zavzema 1000 m² površine. Nahaja se v srednjem delu vasi Filovci in z njim upravlja Zavod Lončarska vas Filovci.
Prekmurska zgodba je bila v okviru projekta Uživam tradicijo že večkrat izvedena za različne obiskovalce in vedno znova navduši. Obiskovalci namreč obiščejo etnološki muzej na prostem, ki vrača Prekmurju nekdanji sijaj tudi z obujanjem tradicije lončarstva. Ob prihodu jih pozdravijo člani dediščinske skupnosti, ki jih vodijo skozi celoten program Prekmurske zgodbe. Ob pomoči lokalne gospodinje-babice se udeleženci preizkusijo v pripravi tradicionalne prekmurske jedi – prekmurske gibanice. Nato si ogledajo lončarski muzej in opazujejo oblikovanje gline na lončarskem vretenu, v času obiska pa ustvarjalci te zgodbe pripovedujejo, kako so nekoč na tem področju ljudje živeli, s čim so se ukvarjali, zakaj so na hišah imeli tako majhna okna in še veliko zanimivosti iz dediščine tega kraja.
Na koncu se obiskovalci tudi sami lahko preizkusijo v oblikovanju gline in poslikavi keramike, izdelke pa nato po peki lahko odnesejo domov. Zabavnejši del je učenje prekmurščine, po njej pa sledi kosilo s tradicionalno prekmursko jedjo, bogračem in prekmursko gibanico za sladico.
Na ta način gosti podoživijo značilnosti panonske krajine in kulture, spoznajo tradicijo tega območja, tipično kulinariko in ljudi.
TZO Vrsar med drugim promovira turistično ponudbo na področju destinacije Vrsar, pri tem pa se del te nanaša tudi na zaščiteno kulturno dediščino Vrsarja (sem sodi staro mestno jedro in zaščiteno območje gozdov Kontija). S tem ciljem se organizirajo različni dogodki, na katerih se promovira lokalna eno gastronomska ponudba, kot so “Ribarske fešte”, “Stari samanj pod kaštelom”. Na teh dogodkih je posebna pozornost namenjena ohranjanju tradicije in avtohtonih jedi. V okviru projekta je bil izveden povsem nov dogodek “Biciklijada skozi oljčnike”, ki vključuje kulinarične vsebine v povezavi s kolesarjenjem. Kot osnova kulinarične ture je tematska steza Sv. Romualda v Vrsarju, na kateri se nahajata dva proizvajalca oljčnega olja in po njej je bila prvič novembra 2018 organizirana kolesarska tura, v okviru katere se udeleženci te, poleg aktivnega kolesarjenja, spoznajo z lokalnimi proizvodi in njihovimi proizvajalci občine Vrsar – Orsera.
Steza se začne na vrsarski rivi s pokušanjem proizvodov malih proizvajalcev, kot so salama boškarina, osla, istrske ovce in sira s tartufi, vse spremljano z oljčnim oljem. Med degustacijo se predstavi vse izdelke in potem sledi kolesarjenje vzdolž obale, steza je dolga 9 ali 18 kilometrov in poteka skozi zaščiteno območje gozdov Kontija. Po uri kolesarjenja se udeleženci ustavijo na drugi degustacijski točki v oljčniku Ursaria, ki je specializiran za ekološko pridelavo olja in proizvodov iz tega olja. Olje in proizvodi so certificirani z ekološkim certifikatom, lastnik pa je nosilec številnih nagrad. Med samo degustacijo sledi interpretacija zgodovine oljčnika, predstavitev karakteristike dreves in pridelave oljk. Nato sledi prikaz pravilne degustacije oljčnega olja in opis značilnosti ter uporabe. Dogodek spaja aktivnost na prostem, naravno dediščino (zaščiteni gozdovi Kontija in Limskega kanala), kulturno dediščino (tradicijo oljkarstva), lokalne proizvode ter izobraževalne vsebine. Gre za dogodek, v katerem se vrednost dediščine prenese skozi osebno interpretacijo lokalnih proizvajalcev v avtentičnem okolju in namen je, da dogodek postane tradicionalen.
»Naravni park Žumberak – Samoborsko gorje« je naravni park, ki obsega 333 km2. Steza knezov je pomembno arheološko najdišče v Budinjaku, kjer so iz časa železne dobe našli 140 gomilnih grobišč, v katerih so bile številne keramične posode, železno orožje in nakit, ki so zdaj razstavljeni v Mestnem muzeju Zagreb in Samoborskem muzeju. V sklopu dveh gomilnih grobišč se nahajata tudi knežja grobova, v katerih so bile najdene bronaste čelade značilne oblike, ki zaradi kraja najdišča nosijo ime Budinjak.
Javne ustanove »Naravni park Žumberak – Samoborsko gorje« v projektu Uživam tradicijo poleg kulinaričnih delavnic za različne ciljne skupine in poletnih kulinaričnih kampov, izvaja inovativen kulinarični dogodek oziroma festival Tisočletja kulinarike. Festival poteka v Arheološkem parku Budinjak. V okviru festival Tisočletja kulinarike so med dvodnevnim kulinaričnim dogodkom izvedene delavnice priprave jedi prazgodovinske, rimske, srednjeveške in tradicionalne žumberške kuhinje. Obiskovalci so najprej deležni strokovnega vodenja po izobraževalni poti, imenovani Steza knezov in se tako seznanijo z bogato arheološko tradicijo, kot tudi z ostalimi naravnimi in kulturnimi vrednotami zaščitenega območja. Med ogledom obiskovalci nabirajo divja zdravilna zelišča, ki so potrebna za pripravo nekaterih jedi na kulinaričnem festivalu. Obiskovalci se naučijo prepoznavati in nabrati nekaj vrst samoniklih užitnih zelišč. Po ogledu steze in nabiranju zelišč, se obiskovalci vrnejo v Eko center Budinjak in se porazdelijo v štiri tematske delavnice ter s pomočjo izkušenih strokovnjakov in kuharskih knjig pripravijo prav posebne jedi na odprtem ognju. Iz prazgodovinske dobe pripravijo ribe v glini tako, da se postrvi očistijo, nato se jih zavije v liste rastlin ter obleče v glino. Po sušenju na soncu se vse zakoplje v žerjavico in peče približno eno uro. Po peki se glina razbije in v njej je pečena postrv. Pripravijo se tudi koprivini cmoki, in sicer iz moke, vode in kopriv, z rokami se masa oblikuje v majhne kroglice, zavije v platno in zaveže s slamo. V žerjavici se segreje kamenje, razgretega se vrže v lesen čeber z vodo in ta zaradi vročine zavre, v vodo dodani cmoki pa se skuhajo.
Za rimsko obdobje in srednji vek se na delavnici pripravi rimsko vino in energetske ploščice in številne jedi z nenavadnimi začimbami, kot je liquamen in verjuice.
Za novi vek je značilna pridelava masla, zato udeleženci v posodi stepajo mleko tako dolgo, da nastane maslo, kar običajno traja uro in več. Celoten festival je tradicionalen in avtohton, temu primerna pa je tudi posoda in pribor. Festival poteka v začetku septembra in je dobro obiskan.
Društvo Trbuhovica že več kot deset let deluje na področju Primorsko-Goranske županije, v Prezidu, in sicer na področju ohranjanja kulturne dediščine, narave in zdravja. Prezid je med drugim znan po svojem izviru Trbuhovice, ki je prvi izvir reke Ljubljanice. Ključne dejavnosti Društva Trbuhovica so priprava predavanj, tečajev, razstav, delavnic, izletov v naravo na temo ohranjanja kulturne in naravne dediščine, še posebej kulinarične dediščine preko organizacije tečajev kuhanja tradicionalnih jedi, rednih razstav velikonočnih tradicionalnih jedi in pogrinjkov tega okolja. Člani Društva so ljubiteljski zbiratelji starih receptov in zgodb področja Gorskega Kotarja.
Društvo Trbuhovica v okviru projekta Uživam tradicijo organizira letna srečanja zeliščarjev in ljubiteljev narave v Prezidu. Dogodek, ki je zelo dobro obiskan, poteka v juliju. Vsi zeliščarji in ljubitelji narave se sprehodijo po energetski poti Trbuhovica in spoznavajo zdravilna zelišča, ki rastejo v Prezidu ter okolici in si ogledajo različne kulturne in naravne znamenitosti Prezida, kot so Hiša Vesel, Domovinska zbirka Prezid, Gasilski muzej, izvir Mlake, prvi parni stroj na Balkanu, leseni vodovod in mnoge druge. Poleg tega organizirajo tudi dogodke Tradicionalna žetev ovsa, Dnevi hrušk, Dnevi gozdnih sadežev, kjer gre za ohranjanje in spodbujanje starih običajev, razvoj okoljske zavesti in izobraževanje domačinov ter ostalih udeležencev teh dogodkov.
Rekreativna pot Trbuhovica poteka okoli mesteca Prezid in je dolga 7,5 km. Začrtana je tako, da jo lahko posameznik prehodi sam, pot je tudi dobro označena. V okviru organiziranih pohodov po poti pa si gostje že pred pohodom ogledajo razstavo tradicionalnih jedi in kuhinjskih pripomočkov, ki so jih uporabljali predniki na tem območju. Degustacija tradicionalnih jedi je za pohodnike pripravljena na posameznih točkah ob poti ter na zaključku. Značilna jed za kraj je krompirjevka, ki se lahko pripravlja na slani ali sladek način. Kot že ime pove, je glavna sestavina krompir, ki je bil osnovni poljski pridelek na tem območju.
Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma je javni izobraževalni zavod, ki izobražuje na srednješolskem in višješolskem nivoju, izvaja pa tudi izobraževanje odraslih. Izobraževanja in razvojno – raziskovalna dela izvaja in razvija na področjih kmetijstva, živilstva, hortikulture, gozdarstva, varstva narave, gostinstva in turizma. Je vodilni partner Konzorcija biotehniških šol Slovenije, ki združuje 12 šol s področja biotehnike na ravni celotne Slovenije.
Delovanje Grma Novo mesto je močno prepleteno z izobraževanjem za ohranjanje naravne in kulturne dediščino, kakor tudi za njihovo vključitev v sodobne razvojne trende na vseh področjih dela zavoda. Izobraževanje izvaja tako v formalnem in neformalnem izobraževalnem procesu, kar je, z izvedbo številnih formalnih izobraževanj in delavnic za različne ciljne skupine, še posebej izpostavil v okviru projekta Uživam tradicijo. Grm Novo mesto daje velik poudarek izobraževanju za pridelavo in predelavo hrane, kar izvaja v okviru realnega proizvodnega procesa. Slednje je dalo projektu Uživam tradicijo še dodatno težo. Na projekt je ugodno vplivala tudi gostinsko – turistična dejavnost Grma Novo mesto, ki se je najintenzivneje izkazovala skozi razvoj kulinarične ponudbe njihove Hiše kulinarike in turizma. Poudarjajo uporabo lokalnih, sezonskih in tradicionalnih živil v gastronomski ponudbi, ki je vezana na kulinarično dediščino.
Grm Novo mesto ima tudi šolski vinograd, kjer v njegovem osrčju stoji šolska zidanica, v katero se je v okviru projekta Uživam tradicijo usmerjal velik del aktivnosti. Celostna obnova šolske zidanice na Trški gori se je zaključila z otvoritvijo na Martinovo 2018.
Zidanica je bila od nekdaj del šolske infrastrukture (domnevno sega v leto 1836), skupaj s skoraj 3 ha vinograda, ki jo obdaja. V treh desetletjih prizadevanj za obnovo so v okviru projekta Uživam tradicijo prejeli okoli 300.000 evrov za prenovo zidanice, ki je potekala v skladu z obnovo po predpisih za objekt kulturne dediščine. Zidanica vsebuje več manjših prostorov, v predelu kuhinje ima štedilnik na trda goriva in krušno peč, v mansardi je urejenih nekaj prenočitvenih kapacitet, ki bodo lahko služile za sprejem obiskovalcev. V kleti pa je urejena tudi stalna razstava, etnološka zbirka, starih pripomočkov za delo v vinogradu ter panoji, ki prikazujejo zgodovino Trške gore.
Obnovljena zidanica je večnamenska, v njej izvajajo različne dogodke, kot so degustacije, Salamijade, Martinovanja, kulinarične dogodke ob cerkvenih praznikih (npr. Mala maša) in druge organizirane dogodke, kot je pohod Po Slakovi poti in podobno. Šolska zidanica pa služi predvsem v izobraževalne namene za dijake, študente in obiskovalce. Gre za prostor, ki nudi veliko možnosti za odlične izvedbe doživljajskega turizma (predstavitev dolenjske zgodbe s kulinariko, prikaz peke v krušni peči, vodene degustacije cvička…), ob katerih šola krepi tudi odnos do kulinarične in naravne dediščine območja.
Je nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju kulturne dediščine, z velikim poudarkom na obujanju in ohranjanju kulinarične dediščine, zlasti dediščine poprtnika. Ima tudi zelo bogate izkušnje ter znanja na področju aktiviranja različnih dediščinskih skupnosti. Je tudi pobudnik za nastanek projekta Uživam tradicijo. Veliko svojih projektnih aktivnosti izvaja na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah. Zavod Parnas dediščino jemlje kot navdih za svoje aktivnosti in to prenaša na dediščinske skupnosti, ki jih spodbuja in podpira. V okviru projekta pripravlja tudi priročnik za vzpostavljanje dediščinskih skupnosti.
Še posebej dejavna je dediščinska skupnost, ki ohranja pripravo poprtnikov, božičnega kruha (obredna jed). Priprava poprtnikov je od leta 2013 kot nesnovna dediščina vpisana v Registru nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, kar potrjuje zaščitni znak registra nesnovne kulturne dediščine. Do julija 2019 je bilo evidentiranih 14 nosilcev nesnovne dediščine priprave poprtnika, Zavod Parnas pa povezuje vse nosilce, organizira skupne akcije in sodeluje pri akcijah posameznih nosilcev. Vsi nosilci so povezani v dediščinsko skupnost priprave poprtnika. Zavod Parnas spodbuja širitev dediščinske skupnosti na mednarodni nivo v smeri razglasitve svetovne Unescove dediščine priprave božičnega kruha, raziskuje teren pri iskanju ohranjenosti dediščine priprave poprtnika, v Sloveniji pa hkrati gradi model čezmejnega sodelovanja ohranjanja dediščine priprave božičnega kruha v projektu Uživam tradicijo.
Decembra 2018 je Parnas v okviru projekta Uživam tradicijo organiziral prvi čezmejni festival božičnega kruha, ki je potekal v času od 15. 11. 2018 do 6. 1. 2019 (festival pa že poteka od novembra 2019 do januarja 2020). V času prvega leta festivala se je zvrstilo 36 dogodkov, razstav, delavnic in drugih aktivnosti nosilcev dediščine priprave božičnega kruha v Sloveniji in na Hrvaškem. Festival je potekal na različnih lokacijah v Sloveniji in na Hrvaškem, v sodelovanju z nosilci nesnovne dediščine priprave poprtnika, podpornimi institucijami njihove dediščinske skupnosti priprave poprtnika (šolami, občinami, društvi, zavodi in drugimi organizacijami ter posamezniki) in projektnimi partnerji projekta Uživam tradicijo. V času festivala, za katerega si Zavod Parnas s partnerji prizadeva, da bo postal tradicionalen v decembrskem času, je bilo do sedaj izvedeno: kulinarična delavnica o peki dvoglavih ptic in sladkih čebeljih panjev, o izdelavi knjižic – miniaturk o božičnem kruhu v Prezidu, številne delavnice peke poprtnikov in potic in razstave poprtnikov, več izobraževanj za šole in širšo javnost, predstavitve na sejmih v Sloveniji.
Zavod Parnas pa v okviru projekta Uživam tradicijo organizira tudi tematske kulinarične sprehode (npr. na temo Marina Krpana – Čigav je Krpan; Ob dnevu očarljivih rastlin …), izvaja prikaze priprave različnih štrukljev – Gremo na štruklje, ki ga vključuje v Praznik suhega sadja na Gradežu …
ZARA je javna ustanova, ki deluje na področju politike regionalnega razvoja Krapinsko-zagorske županije, skrbi za krepitev družbeno – ekonomskega razvoja omenjenega področja, prav tako pa ima razvito močno mednarodno sodelovanje. V projektu Uživam tradicijo poleg izvedbe različnih kulinaričnih delavnic za različne ciljne skupine sodeluje z dvema dogodkoma, Štruklijado in Babičinimi kolači, ki tradicionalno potekajo vsako leto. Štruklijada je dogodek, ki poteka v Krapinsko-zagorski županiji, katerega osnovni cilj je promocija in zaščita zagorskih štrukljev, tradicionalne jedi in prepoznavne blagovne znamke Zagorja. Poleg tega se na ta način tudi dolgoročno ščiti ugled ter izvirnost recepture in sestavin. Dogodek ima razstavno-tekmovalni značaj, v katerem se najboljši zagorski gostinci potegujejo za naslov »Prvi štruklji Zagorja«. Odvija se na prostem in vsako leto privabi številne obiskovalce, okoli 20.000, dogodek pa spremljajo degustacije, nagradne igre, delavnice, prikaz starih običajev, kulturno zabavni program in nastopi kulturno umetniških društev in tamburašev. Obiskovalci imajo možnost ogleda priprave štrukljev in tudi pokušanje le-teh.
Štruklji so pripravljeni s svežim kravjim sirom (skuta), jajci, soljo, oljem (rastlinsko ali sončnično) ali maslom ali svinjsko mastjo in koruzno moko, pomešano s pšenično, kislo smetano, vse v točno določenih količinah. Tekom let se je originalni recept modificiral, s tem pa tudi način priprave, zato je v sodelovanju s strokovnjaki s področja gastronomije, agronomije in turizma pripravljen avtohton gastronomski proizvod in promocijo zagorskega štruklja.
Dogodek Babičini kolači poteka pa v obliki tekmovanja zagorskih babic v pripravi tradicionalnih avtohtonih sladic, po receptih, ki so jih podedovale od mam, babic, prababic. Gre za poseben dogodek Krapinsko-zagorske županije, ki promovira vrednote žensk, družine in ohranja gastronomsko tradicijo Zagorja. Na tekmovanju se ocenjuje avtentičnost recepture, uporabljene sestavine, okus, izgled in izvirnost predstavitve. Poleg enega od treh osvojenih mest, se babice potegujejo tudi za priznanje za vizualni vtis pod nazivom “Izvorno zagorsko”. V tej kategoriji se ocenjuje splošni vtis, v kolikšni meri so se lahko tekmovalke s svojimi oblačili, ki so jih izbrale za dogodek in dekoracijo svojega predstavitvenega mesta približale nekdanjemu zagorskemu duhu in tradiciji.
Po pravilih je tekmovanje naslednje leto v kraju, od koder prihaja babica, ki je na tekmovanju zmagala. Tako se Babičini kolači vsako leto odvijajo na drugem koncu Zagorja. Po zaključku dogodka in tekmovanja se vsako leto izda tudi knjiga z recepti vseh tekmujočih babic.